Današnji zapis je spodbudilo dejstvo, da sem v zadnjem času, mogoče bolje rečeno, v zadnjem letu, prišla v stik s kar precej ljudmi, ki so doživeli cel niz neprijetnih dogodkov. V nekem trenutku se mi je zazdelo, kot da gre za nekakšno tekmovanje, komu gredo bolje od rok pregovori: “ko ima hudič mlade, jih ima tisoč” ali pa “hudič se vedno userje na kup” in podobno.
Ti nizi “nesrečnih” dogodkov so vsebovali en problem, ki se je spreminjal in stopnjeval, ali pa je šlo za mešanico raznih problemov – od različnih zdravstvenih težav, do težav z avtom in kvarjenja stvari kot so računalniki, telefoni, pa do razdrtih zvez, tako partnerskih kot družinskih, prijateljskih in še kakšni drugačni neljubi dogodki bi se našli.
Pa sem začela razmišljat kaj je to – in ja, prišla sem do tega: »ko je ekonom lonec pod pritiskom, para začne butati ven« – če ne, bi sčasoma vse skupaj eksplodiralo v prafaktorje.
In v teh zadnjih dveh letih, smo vsi živeli pod pritiskom – različni strahovi, pravila, restrikcije,…
Zdaj pa poglejmo svoja življenja, fizična telesa, svoja čustva in svoj um – koliko stvari smo tekom let ignorirali, s koliko zadevami se nam ni ljubilo soočati, koliko konfliktov in jeze smo potlačili in kolikokrat smo si mislili »s tem se bom ukvarjala pol«. Vsako od teh zadev, smo položili v ekonom lonec in ga nato tesno zaprli, ter postavili v špajzo. Pozabili smo nanj, oziroma smo ga namenoma skrili z vso vsebino. Z leti se je v temu ekonomu najbrž nabralo kar precej stvari – ene so že začele gnit, druge plesnet, tretje so še dokaj sveže… Ampak ker je skrito in »na varnem, me ne briga kaj se tam notri dogaja«
Zdaj pa je pod tem loncem nekdo malo zakuril in pritisk je začel naraščati. Vse se kuha, brbota in naenkrat začne butat ven. Najprej skoz en ventil. Zapreš ga, pa izbruhne skozi drugega…In ko ga zapiraš, butne skoz tretjega pa nato skoz vse naenkrat… In ti stojiš tam, utapljaš se v smradu in se čudiš od kje to in od kje ima ta lonec toliko ventilov…
Lahko vztrajaš samo z zapiranjem ventilov in tako krpaš težave, lahko pa se odločiš odpret pokrov in zmetat ven, tisto kar gnije – soočiš se, ozaveščaš, nehaš skrivati stvari pred sabo.
Dogodki, ki se nam dogajajo navzven, nam le kažejo dogajanje navznoter; tudi bolezenski znaki (še posebej, če so nenadni in nenavadni) so lahko odraz naših notranjih “potlačenih” ali nerazrešenih zadev.
Naša podzavest rabi redno vzdrževanje, nego in čiščenje.
Dodala bi še to, da včasih, ko se odločimo odkriti pokrov in pogledati kaj se tam spodaj skriva, butne ven še več stvari in morda se za trenutek zazdi situacija še slabša – vendar če smo prisotni in se soočimo s stvarmi, korak za korakom razrešujemo postopoma vse in vstopamo v vse več lahkotnosti.
Ko se odločimo narediti ta korak, da odpremo pokrov, nam je na voljo velliko tehnik in orodji, ki nam pri tem pomagajo
Meni sta najbolj fajn joga in access barsi.
Če vas zanima katera od teh dveh, na kakšen način mi pomagata procesirat in kako učinkoviti sta, me kontaktirajte – za intividualni tretma ali tečaj Barsov in za ure joge.
By the way – kaj če so pregovori, le neka stara prazna vraža naših prababic in nam jih ni treba več kupovati?
